GRADBENA DEJAVNOST V SLOVENIJI

Pregled aktivnosti v zadnjem letu

Gradbeni sektor v Sloveniji je v zadnjem letu doživel mešanico izzivov in priložnosti, ki odražajo tako domače gospodarske razmere kot širše evropske trende. Leta 2024 je bilo za gradbeništvo značilno rekordno leto 2023, ki pa mu je sledilo ohlajanje, upad naročil in spremembe v dinamiki investicij.

Rekordno leto 2023 in prehod v 2024

Leto 2023 je bilo za slovensko gradbeništvo izjemno uspešno. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) so gradbena podjetja ustvarila več kot 9 milijard evrov prihodkov, čisti dobiček pa je dosegel okoli 386,5 milijona evrov. To je bil vrhunec po obdobju rasti, ki jo je poganjala kombinacija javnih infrastrukturnih projektov, kot je gradnja drugega tira, in zasebnih investicij. Vendar se je že v prvi polovici 2024 slika začela spreminjati. Vrednost opravljenih gradbenih del je julija 2024 upadla za približno 20 % v primerjavi z junijem prejšnjega leta, kar kaže na ohlajanje sektorja.

Upad gradbenih dovoljenj in naročil

Eden od ključnih kazalnikov upada aktivnosti je število izdanih gradbenih dovoljenj. V letu 2023 se je število dovoljenj zmanjšalo za 2 % v primerjavi z letom 2022, trend pa se je nadaljeval v 2024. V prvem polletju 2024 je bilo izdanih za 21,7 % manj dovoljenj kot v istem obdobju lani, januarja 2025 pa je mesečni upad dosegel skoraj 25 %. Kljub temu so načrti za stanovanjsko gradnjo pokazali rahlo optimistično noto, saj predvidevajo 4 % več stanovanj kot v prejšnjem mesecu. Vseeno je upad naročil, tako javnih kot zasebnih, prisilil podjetja k iskanju alternativ.

Podražitve in stroškovni pritiski

Gradbeni sektor se je v zadnjem letu soočal tudi z naraščajočimi stroški. V zadnjem četrtletju 2024 so se na letni ravni najbolj podražila specializirana gradbena dela, na četrtletni ravni pa gradnja stavb. Višje cene gradbenih materialov in energentov, ki so se začele kazati že leta 2021, so še naprej obremenjevale dobičkonosnost podjetij. Čeprav so prihodki v 2023 zrasli za petino, je dobiček narasel le za 7 %, kar kaže na stiskanje marž.

Prilagajanje podjetij: Pogled čez mejo

Slovenska gradbena podjetja so se na upad domačih naročil odzvala s širitvijo na tuje trge, zlasti na Hrvaško in v Srbijo. Hrvaška, kjer gradbeništvo »poka po šivih«, in Srbija, ki se pripravlja na Expo v Beogradu, sta postali privlačni destinaciji. Posamezna slovenska podjetja v segmentu gradbeništva, so že okrepila prisotnost pri južnih sosedih. Ta premik kaže na prilagodljivost sektorja, a hkrati izpostavlja odvisnost od regionalnih priložnosti.

Javne investicije in prihodnji izzivi

Javne naložbe, ki predstavljajo pomemben del gradbene aktivnosti, so v 2024 zastale. Po obdobju močnih investicij pod prejšnjo vlado se novi projekti, zlasti v cestogradnji, niso zagnali v pričakovanem obsegu. Izjema so projekti Darsa in nekaj visokih gradenj z daljšim ciklom. Strokovnjaki, opozarjajo na možnost gradbene krize, če se trend ne obrne. Država ima ključno vlogo pri uravnavanju sektorja, saj trenutno drži v rokah daleč največji investicijski potencial.

Priložnosti v negotovosti

Gradbena dejavnost v Sloveniji je v zadnjem letu prešla iz konjunkture v fazo ohlajanja. Kljub izzivom, kot so upad naročil, podražitve in zmanjšanje dovoljenj, podjetja iščejo rešitve v tujini in prilagajanju strategij. Za prihodnost bo ključno, ali bo država spodbudila nove investicije in kako se bo sektor spopadel s stroškovnimi pritiski. Gradbeništvo ostaja pomemben steber gospodarstva, a leto 2025 bo pokazalo, ali lahko ohrani svojo odpornost.